“So zunanje in notranje reči. Zunanje so navideznost in mi živimo v zunanjih rečeh, v navideznosti, kakor ljudje v sanjah, zakone te navideznosti pa moramo jemati za prave, četudi niso takšni. Kadar živiš na kraju in v času, v katerem veljajo neki zakoni, takrat se moraš teh zakonov držati, toda nikdar pozabiti, da so to samo pogojne ureditve. Kajti resnica je druga, in če kdo ni pripravljen na to, da bi jo spoznal, se mu lahko zazdi grozljiva in strašna, in preklinjal bo dan, ko jo je izvedel. Toda sam mislim, da vsak človek čuti s celim seboj, kako je v resnici. Vendar tega v bistvu noče izvedeti.”
Book:Księgi Jakubowe