Quotessence
Home / Quotes / Quote by Petra Dolenc

Quote by Petra Dolenc

“Vendar ni vedno vsako življenje, ki se ga živi, zares izživeto. Ne izkoristi vsakdo svojega potenciala. Pa ne, ker ga ne bi znal, ampak ker se ljudje na splošno svojega potenciala ne zavedamo. Ko smo s toliko različnih strani bombardirani, kaj vse bi morali biti, početi in postati, hitro pozabimo na tisto notranjo sliko, ki smo jo kot otroci o sebi navdušeno nadgrajevali. In tako vera vase postane dvom.”

Quote by Petra Dolenc

Work

Med vsemi njunimi svetovi

Browse quotes and source details for this work. more

Author

Petra Dolenc

Browse famous quotes and profile details for Petra Dolenc. more

You May Also Like

“So zunanje in notranje reči. Zunanje so navideznost in mi živimo v zunanjih rečeh, v navideznosti, kakor ljudje v sanjah, zakone te navideznosti pa moramo jemati za prave, četudi niso takšni. Kadar živiš na kraju in v času, v katerem veljajo neki zakoni, takrat se moraš teh zakonov držati, toda nikdar pozabiti, da so to samo pogojne ureditve. Kajti resnica je druga, in če kdo ni pripravljen na to, da bi jo spoznal, se mu lahko zazdi grozljiva in strašna, in preklinjal bo dan, ko jo je izvedel. Toda sam mislim, da vsak človek čuti s celim seboj, kako je v resnici. Vendar tega v bistvu noče izvedeti.”

“Razvojni proces, do katerega prihaja na ravni posameznika, je isti proces, ki se odvija na ravni medsebojnih odnosov med posamezniki. Ko posameznik vnese energijo pralika duhovnega partnerstva, to ne vpliva na partnerstvo, ki ga oblikuje z drugim posameznikom, ampak tudi na skupnost, narod in cel svet. Vaša odločitev, da se se boste razvijali zavestno odgovorno z izbiro, prispeva ne samo k vaši lastni evoluciji, ampak tudik evoluciji vseh tistih vidikov človeštva, v katerih sodelujete. S svojimi odločitvami se ne razvijate samo vi, marveč celotno človeštvo.”

“Ništa nije čudnije ni delikatnije od odnosa ljudi koji se poznaju samo iz viđenja - koji se svakog dana, pa i svakog sata, susreću i promatraju, a ipak moraju, zbog pristojnosti ili svoje ćudi, držati se tobože ravnodušno, ne pozdravljati se niti razgovarati među sobom. Između njih vlada nelagoda i pretjerana radoznalost, histerija neke nezadovoljene i neprirodno potisnute potrebe za upoznavanjem i razmjenom misli, a nadasve neka vrsta suzdržana poštovanja.”